29.  marec - 5. april 2026   6. POSTNA - cvetna nedelja

Z JEZUSOM PROTI JERUZALEMU

Pridite, povzpnimo se skupaj na Oljsko goro, pojdimo naproti Kristusu, ki se danes poslavlja od Betanije in gre prostovoljno v sveto trpljenje, da nas odreši. Svobodno se je odločil iti v Jeruzalem. Ponižal se je k nam iz nebes, da nas, ki smo obležali tu doli, dvigne k sebi, po besedah Svetega pisma nad vsako vladarstvo in oblast in moč in gospostvo, kakorkoli naj se imenuje. Toda njegov prihod je brez blišča in trušča. Prerok namreč pravi: Ne bo vpil, ne bo hrupa delal, ne bo dal slišati svojega glasu po ulicah, ampak se bo vedel ponižno in krotko, preprosto bo stopal v sveto mesto. Pohitimo z Jezusom v trpljenje in posnemajmo ljudi, ki so mu prihajali naproti. Pripravimo Kristusu pot takole: ne razprostirajmo pred njim plaščev, odsekanih vej, zelenja, ki kmalu ovene in izgubi čez nekaj ur svoj čar, ampak oblecimo njegovo milost ali njega samega: Kateri ste bili namreč v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Vrzimo se pod njegove noge, kakor razprostremo po tleh oblačila. Zaradi svojih grehov smo bili rdeči kot škrlat, a nas je odrešilni krst opral, da smo postali beli kakor volna. Namesto palmovih vej prinesimo zmagovalcu smrti zmagoslavna odličja. Skupaj z otroki vzklikajmo danes tudi mi in mu mahajmo v pozdrav z veselim razpoloženjem, ki se je zbudilo v naši duši: »Blagoslovljen kralj Izraelov, ki prihaja v imenu Gospodovem.«                      Brevir, Cvetna nedelja, sv. Andrej s Krete

► Verouk bo ta teden le v torek.

► V ponedeljek dopoldne obisk bolnikov in starih na domu.

------------

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Bratje in sestre v Kristusu! 

Evangelij začenja vest o Jezusovem vstajenju s prvim dnevom tedna, ko je prišla Marija Magdalena navsezgodaj h grobu, kjer je bil kamen od groba odvaljen in Gospoda ni bilo. Za ves svet je bil tedaj še en »ponedeljek«, ko so se ljudje odpravljali po svojih opravkih in so pred seboj videli še en običajni teden. A neustavljivi val o veliki novosti, ki je spremenila     svet, se je v tistem trenutku že sprožil. Do konca tistega prvega dne v tednu so nekateri že  poročali o tem, da so videli Gospoda. Nekateri so ga s  težavo prepoznavali; da bi namreč tisti, ki so ga videli umreti na križu in položenega v grob, znova živel, je bilo za človeka nemogoče. Grob je bil do tedaj edina nespremenljiva gotovost; z Jezusovim vstajenjem pa je grob postal prehod k Očetu. Pričevanje vstajenjske liturgije in praznovanje teh, ki so sprejeli vero v to novost, veje tudi v naših krajih.

Tudi za marsikoga je morda Velika noč običajna nedelja – dan počitka ali dela v dežurnih službah. Morda mnogim tudi danes bolezen, samota, neuspeh razžira srce in telo. Toda val oznanila, da je Jezus vstal, zmore premakniti kamen, ki zatemnjuje moje življenje. Kakor je bilo za Jezusove učence potrebno štirideset dni, da so sprejeli vest, da Jezus živi, je tudi nam dan čas: čas, da bi to pričevanje izkusili v svojem življenju. Da Jezus tudi vsakemu izmed nas da znamenja, po katerih bomo verovali vanj. To vse spremeni, ker spremeni naš zadnji cilj. Spremeni cilj upanja, ki je temelj našega vsakdanjega odločanja, delovanja.

Vest o praznem grobu je Marija Magdalena prinesla Simonu Petru in drugemu učencu, ki ga je Jezus imel rad. Ta drugi učenec si danes ti, sem jaz, ki danes znova posluša vest, ki je ni mogoče utišati: Jezus je vstal.

Dragi bratje in sestre, škofje vam želimo, da bi val tolažbe in upanja zaradi Jezusovega vstajenja, ki razodeva tudi našo nesmrtnost v Jezusu, oblival tudi vaša srca.    dr. Janez  Kozinc, soboški škof