20. - 27. september 2020  -  25. nedelja med letom 

BOŽJA PRAVIČNOST

Mislim, da med nami ni nikogar, ki bi bil pripravljen delati za takega gospodarja, ki daje enako plačo za eno uro dela kot za cel dan garanja. Po naši pameti so imeli čisto prav tisti, ki so pri obračunu zvečer protestirali: »Kje je pravica? Enako plačuješ tiste, ki so prišli delat pod noč, kot nas, ki smo prenašali težo dneva in vročino!« Pravim – po naši pameti. Jezus je imel namen s tole zgodbo povedati nekaj zelo pomembnega za naše življenje. Resnico, ki smo jo slišali že v prvem berilu iz ust preroka Izaija: »Moje misli niso vaše misli, in moja pota niso vaša pota, govori Gospod!« Jezus je hotel poudariti, da je Božja pravičnost čisto drugačna od človeške. Naša pravičnost nosi pečat naše omejenosti, ker nujno sodimo po tem, kar vidimo, Božja pa se ravna po namenih srca, po ljubezni, ki jo vsakdo od nas premore.

Krivice Bog ne dela prav nikomur. Vsakemu daje dovolj možnosti, da bi bil srečen tu in potem vso večnost, v kateri se bo nadaljevalo naše življenje, kakršnega smo sejali na tem svetu. Vsaka nevoščljivost je čisto odveč. Gospodar v današnjem evangeliju protestnika sprašuje: »Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Slovenski pregovor ve povedati, da je na tem svetu nevoščljivosti toliko, da ne bi bilo treba drv, če bi gorela, in ugasnila ne bi do konca sveta. Ljudje smo čudna bitja: če se komu dobro godi, se brž zaleže v naše srce črv nevoščljivosti in privoščimo mu, če ne gre vse po sreči. Nevoščljivost in privoščljivost razodevata strašno pomanjkanje ljubezni do bližnjega, ki je prva in temeljna zapoved Jezusovih učencev, kar pa želimo biti vsi mi.

Prosimo Gospoda, da nas obvaruje nevoščljivosti. Naj svoje poslanstvo opravimo dobro. Bog nam obljublja pravično plačilo.  Po: S. Čuk

► V torek ob 17 uri dodaten verouk za prvoobhajance.

► V soboto (26. september) bo v stolnici v Kopru slovesna razglasitev glavnega zavetnika naše škofije: sv. HIERONIMa. Do sedaj je to bil sv. Jožef, delavec. Sv Hieronim je eden od štirih velikih cerkvenih učiteljev zahodne – rimske Cerkve. Po novih odkritjih je njegov rojstni kraj zelo verjetno na ozemlju naše škofije. Ob spremenjenih razmerah glede delavskega razreda je Kongregacija za bogoslužje v Rimu potrdila predlagano spremembo zavetnika. Sv. Hieronim goduje 30. septembra, na dan njegove smrti l. 420. Njegovo največje delo je prevod Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine ter posodobitev prevoda Nove zaveze iz grščine v latinščino. Ta njegov prevod je veljaven še danes.    

---------------

 Moje preljube krščanske žene, posebno matere, ve ste moje upanje in veselje, ve boste poboljšale svet, rodile in vzgojile boljše ljudi ter naredile boljše čase – seveda le, če bo sveta pobožnost vaša glavna lastnost. Otroci so v vaših rokah, ve ste jim prve učiteljice, prvi angeli varuhi. Materina beseda je otrokova jutranja zarja – kar ga mati nauči in lepega navadi, ne pozabi vse svoje žive dni. Oh, srečen otrok, ki ima pobožno mater! Oh, matere moje, učite, opozarjajte, molite, prav pobožno vzgajajte svoje otroke, vodite svojo hišo, vzdihujte in se jokajte zaradi razuzdanih otrok ter hudobnega moža, kajti le tako boste premagale hudobni svet – ne z orožjem, ne z bogastvom, ampak s pobožnostjo.   bl. Anton Martin Slomšek