Župnije Šentviška Gora, Pečine in Ponikve

11. nedelja med letom

SEME, ki raste v njegovi moči

Jezusova prilika o Božjem kraljestvu kot o semenu, ki raste, razodeva nezadržno moč dobrega. S  tako močjo deluje Bog. Z energijo rastočega semena se širi »kraljestvo« dobrega, kraljestvo resnice in miru, Božje kraljestvo.

Človek našega časa komajda še verjame v dobro. Dosegel je vrhunske rezultate v znanosti in tehniki. Osvaja vesolje, prodira v mikro svetove materije in živih bitij. A njegova bitka za dobro, pristno in plemenito doživlja težke poraze. Razčlovečeni odnosi v družini, vseobsegajoči stres, moralna zbeganost, spletke in podkupnine, sumničenja in umazana igra interesov so očitni bolezenski znaki civilizacije, v kateri mu je dano živeti.

Božja beseda razsvetljuje in usmerja v pozitivno tudi v najbolj kritičnih in na videz brezizhodnih obdobjih zgodovine. Jezusova prilika o rastočem semenu je izziv človekovi izgubljeni veri in človekovemu upanju, ki je danes močno načeto.

Seme, ki klije in raste, pa naj človek bedi ali spi, predstavlja trdnost vsega dobrega, ki se že s tem, da je dobro, postavlja na stran Boga. Neznatna in majhna semena dobrega, ki vzklijejo v človekovem srcu in se razrastejo v dobra dela, so osnovna konstrukcija Jezusovega Božjega kraljestva. V njegovem imenu se po vseh celicah sveta gradi zavezništvo pozitivnih, konstruktivnih in dobronamernih misli, namenov in dejanj, ki približujejo Boga kot izvir dobrega človeku in celotnemu človeštvu.  To je tisto malo gorčično zrno, ki je najmanjše od vseh semen na svetu, ko pa raste, postane večje od vseh dreves (prim. Mr 4).

Ko bi le znali začutiti rast Božjega kraljestva v nas samih in okoli nas! Ko je vsejano v srce človeka, raste samo od sebe. To je tako čudovita stvar, kot je čudovita rast drevesa ali rože, in tako skrivnostna, kot je skrivnostno zorenje otroka, ki z leti postaja odrasel. Rast Božjega kraljestvo ni odvisna od človekovih zmožnosti in moči. Presega človeka, saj je njegova gonilna sila v Bogu samem, ki vsemu dobremu, lepemu in plemenitemu daje rast.  Po: Z. Štrubelj, Katoliški glas

Življenje v skupnosti 

Lepo se je poročiti, toda biti poročen je nekaj drugega. Mnogo zakoni se razhajajo. Vedno znova se sprašujem: Zakaj je tako težko, ko morajo ljudje dan za dnem živeti v skupnosti? Saj so si to vendar tako strastno želeli in so se za to skupaj odločili. Zakaj ljudje ne vztrajajo v svoji ljubezni?

Zelo pomembno je, da medsebojno spoštovanje in ljubezen neprestano rasteta. Pri tem lahko pomagajo že malenkosti: topla beseda priznanja, kompliment, skrbno izbrano darilo …Tudi za to je potrebna pozornost, da spoznamo okus partnerja. Vedno znova poskušajte s sproščenim pogovorom. Zaupen pogovor, skupno prenašanje bolečine in deljeno veselje obnavljajo in utrjujejo vajino zvezo.

Ljuba žena, bodi prisrčna in polna razumevanja. Ljubi mož, ne bodi ravnodušen in hladen.

Vzemita si čas zase. Samo prava ljubezen vzdrži vse.  Phil Bosmans, Živi vsak dan

XXX

Od naše pripravljenosti in Božje milosti je odvisno, kaj se zgodi s klico vere, ki jo prejmemo kristjani pri zakramentu svetega krsta. Ostane kot gorčično zrno ali celo odmre. Lahko pa se razraste kot mogočno drevo, ki nudi mnogim zavetje. Vredno se je truditi za rast vere, kolikor je v naši moči, hkrati pa vselej prositi Boga za vir vsega dobrega. Po;: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah

xxx

Ni tako pomembno, kaj počneš z leti svojega življenja; zelo pomembno pa je, kako uporabiš vsako uro.

(Walt Whitman)