9. - 16.  avgust 2020  -  19. nedelja med letom 

JEZUS JE Z NAMI

 »Tako kot k učencem, tudi k nam prihaja Jezus včasih kot prikazen; tako se nam dozdeva, ker so naše duhovne oči slabotne. Ne spoznamo Jezusa, ko prihaja, bojimo se, dokler nas ne potolaži njegova milost.« (p. A. Škrinjar) Ognjevitega apostola Petra Jezusova bližina kar »upijani«, tako da svojega Gospoda prosi, naj mu dovoli priti k njemu po vodi. Prvi koraki so trdni, kmalu pa se Peter prestraši vetra in valov in se začne potapljati. Na pomoč pokliče Jezusa, ki mu ponudi roko in ga pokara: »Malovernež, zakaj si dvomil?« Tudi naša zaupanje – vera se zdaj dviga zdaj pada: dviga se, če gledamo na Jezusa, pada, kadar gledamo na nevarnost.

Včasih nam neverujoči ljudje skoraj zavistno potarnajo, češ da je nam, ki verujemo v Boga, lahko, ker so nam prihranjene tolike negotovosti in dvomi, a tudi kristjanu niso prihranjene težke in temne ure. »Blagor vere je v tem, da omogoča potovanje skozi temo in premagovanje valov življenja zaradi roke, ki nam je ponujena, zaradi klica, po katerem postajamo romarji k Božji polnosti.«

 »Mnogo čeri danes skriva ta čas, / naj nam up ne potone nikdar! // On naši barki pokazal bo kam, / on pokazal  bo pot in pristan. / Z nami na poti nikdar nisi sam, / skupaj plujemo v jutrišnji dan.« (Čuki)

Če zaupamo v to, da na tej poti nikoli nismo sami, da je Jezus tisti, ki nam vselej kaže pot, bomo lahko pogumneje stopali skozi življenje. Po: S. Čuk, Misli srca

► V soboto bom pol ure pred mašami  v zakristiji na razpolago za sv. spoved.

---------------

Mati Marija pazi na nas kakor na svoje otroke

Na praznik Marijinega vnebovzetja ponovno izpostavimo, da je brezmadežna Devica kot dobra mati, ki pazi na svoje otroke, posreduje za nas v nebesih. Naj nas Marija s svojim življenjem uči, kaj pomeni biti misijonar-učenec. Vsakič, ko molimo Angelovo češčenje, se spominjamo dogodka, ki je za vedno spremenil zgodovino človeštva. Ko je nadangel Gabrijel oznanil Mariji, da bo postala mati Jezusa Odrešenika, je zaupala Bogu in mu odgovorila: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Potem ko je prejela milost postati mati Utelešene Besede, tega daru ni zadržala zase,  ampak je zapustila svoj dom in šla hitro pomagat sorodnici Elizabeti. Ko je pod srcem nosila Jezusa, je izvršila dejanje ljubezni, dobrodelnosti, konkretnega služenja. In vse to je storila v naglici!

To je naš vzor. Prosimo Našo Gospo, da tudi nam pomaga, da bomo Kristusovo veselje prinašali v naše družine, našim znancem, prijateljem, vsakomur. Na priprošnjo naše vnebovzete Gospe prosimo za luč Svetega Duha na našem življenjskem potovanju. Po njeni zaslugi naj iz našega vsakdana vselej izžareva veselo praznovanja vere in ljubezni do Kristusa, ki ga je ona sama prinesla med nas, da bi nas popeljal v resnično Življenje. Po:: papež Frančišek, 2013