1. - 8.  avgust 2021    18. nedelja med letom

KRUH IZ ŽITNIH ZRN LJUBEZNI

Med dogodkom, o katerem poroča prvo berilo, in tistim, iz današnjega evangelija, je preteklo nad 3000 let. In vendar sta si tudi podoba. Bog ljudi čudežno nasičuje, a ti ne zanjo biti hvaležni, temveč postavljajo nove zahteve. Tak Bog, ki bi čudežno nasičeval  množice, je čisto po človeškem okusu. Kar je storil Bog Judom na potovanju skozi puščavo in kar je pripravil Jezus množici svojih poslušalcev, je samo klic, vabilo, da bi ljudje zahrepeneli po višji hrani – po kruhu, ki daje večno življenje.

Kruh je, to vemo vsi, spečen iz moke, moko pa dobimo iz žitnih zrn. Kruh na poseben način predstavlja človeško delo: iz drobnih vsakdanjih opravil se gradi stavba osebne in družinske sreče, blagostanje družbe in države. Pomembnost kruha kot simbola vsega človeškega dela in prizadevanja pride do izraza pri mašni daritvi. Navadno Bogu ne moremo prinesti kakšnih velikih darov, ki pa jih on od nas niti ne zahteva. On hoče zvestobo v malem. Hoče, da je v hostiji, ki jo mašnik pri maši vzdiguje kvišku, tudi  zrno, ki ga primaknemo mi. Na ta način bomo šli od svete daritve krepkejši, pripravljeni za življenjski boj. Kruh, ki je najboljša naravna hrana – hrana, ki se je nikoli ne naveličamo, postane nadnaravna hrana, moč za našo ljubezen, ki je razpoznavno znamenje Kristusovih učencev. Ljubezen, ki nas jo uči Kristus, navzoč pod podobo kruha, je umiranje sebičnosti, darovanje za druge.

Skupaj z Judi tudi mi prosimo: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!« Po: S. Čuk, Misli srca

► Na  Krištofovo nedeljo smo ob blagoslovu vozil za  vozila našim misijonarjem zbrali skupno 434 evrov. Velika HVALA.

►Na prvi petek bom začel z obiski bolnikov po sv. maši na Ponikvah.

-----------------------

Spet je minil teden in Kristus nas je na to poletno, počitniško nedeljo zbral, da se lahko ob njegovi navzočnosti družimo tudi v našem občestvu. Apostol Pavel nas danes vabi, naj odložimo, kar zadeva prejšnje življenje, starega človeka, ki se kvari po varljivih strasteh, in si oblečemo »novega človeka«. Naj bo teden, ki je pred nami boljši, drugačen, bolj poln.

Kristjani se zaradi krsta imenujemo sveti. Svetost od kristjana zahteva, da pretrga vez z grehom in s poganskimi navadami. Sveti se morajo še posvečevati, da bodo pripravljeni za Gospodov prihod, kajti v njegovem kraljestvu ne bo mesta za tiste, ki se ne posvečujejo, ki ne bodo sveti.  Prosimo Gospoda, da nas v prihodnjih dneh in vselej, utrjuje v pravičnosti in svetosti.    Po: Bogoslužno leto B

------------------------

 Bratje in sestre! Živimo življenje, ki nam ga je prinesel Kristus – živi kruh! Trenutek za trenutkom delajmo dobro, ker to od nas želi Gospod.  Pogosto se vprašajmo, če imamo Boga na prvem mestu. In vselej se hranimo z jedjo, ki nam daje upanje na večno življenje.