20. - 27. junij 2021    12. nedelja med letom

GOSPODAR SVETA IMA VSE »POD KONTROLO«

Bog je gospodar sveta in vladar ljudi. V Jobovi knjigi Bog ukazuje naravnim silam: »Do sem pojdeš in nič dalje!« Enako pravi tudi človeku, čeprav si mi ljudje domišljamo, da moremo neomejeno gospodariti nad ustvarjenim svetom. Božja modrost, zapisana v psalmih, pravi: »Zakaj hrume narodi in si ljudstva izmišljajo prazne reči? Tisti, ki stanuje v nebesih, se jim smeje!« Bolj modro je priznati Božjo moč in njegovo vednost kot pa se zaganjati zoper njega.

Božja beseda nas spodbuja k veri in zaupanju. Bog, ki obvladuje sile sveta, bo znal pomiriti viharje našega življenja, da se ne bodo obrnili nam v škodo. Pogoj je seveda zaupanje v njegovo bližino, v njegovo nenehno varstvo. Pred odhodom s sveta je Kristus svojim prijateljem učencem obljubil, da bo z njimi do konca sveta. Čeprav je Bog dober in pravičen, dopušča, da trpijo tudi nedolžni, saj celo svojemu lastnemu Sini ni prizanesel.  Jezus nam vzklika: »Ne boj se, samo veruj!« Po: S. Čuk, Misli srca

► Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije smo povabljeni, da se pred dnevom državnosti molitveno povežemo v devetdnevnici za domovino, ki poteka od 16. do 24. junija 2021.  V tem času vabimo k molitvi rožnega venca, kar bo v živo vsako jutro ob 5.00 na Radiu Ognjišče. V četrtek se bodo ob 18 uri oglasili zvonovi v pozdrav Dnevu državnosti

---------------------------

Ob bližnjem prazniku Dneva državnosti  nekaj misli o domovini, o naši domovini Sloveniji.

Kaj je domovina? Je to prostor, kjer živim? So to ljudje? Verjetno bi lahko bil prvi odgovor na to, da je domovina tam, kjer je tvoj dom. Moja, naša domovina je Slovenija. Ožja domovina pa je moj kraj: Šentviška planota. Zame še prej vasica in drugi kraji pod Javornikom nad Idrijo, kjer sem se prvič srečal s tem svetom in ga od tam spoznaval v vedno bolj širokih krogih. Vsa Slovenija je pravo čudo narave, prečudovito naravno bogastvo. A bolj kot sama zunanja podoba domovine je za nas pomembna domovina kot vrednota. Kot bistvena vrednota, tisto najdražje, kar svet more človeku dati. Domovino določajo naravno, družbeno in duhovno–kulturno okolje. Naravno okolje, dežela, je kakor ozadje, na katerem se razpleta obstoj človeka: tako posameznika kakor naroda. Človek se razvija najprej po odnosih z vsemi, ki ga obkrožajo, ki so mu blizu: družina, sorodniki, sosedje, običaji, praznovanja. Ti odnosi ga vcepijo v okolje, mu dajo jezik, prve miselne oblike in začetno kulturo domovine. Vse to polagoma postaja vedno bolj prisotno v zavesti osebe, vse bolj njegovo in to bo nesel seboj, kamorkoli se bo podal po svetu.

Človeku, ki je še zakoreninjen v svoji zemlji, je domovina simbol in povzetek vsega, kar je v njem in kar ima zanj vrednost in smisel. Zato mu je izguba domovine boleča. Z njo pogosto izgubi vse, na kar se je opiral, posebno kmet in preprosti delavec. Industrializacija in informatika je mnogo od tega povozila in zato mnogim domovina ni več tako dragocena, še manj pa sveta vrednota. 

Ne le iskanje vsakdanjega kruha, tudi sama radovednost je mnoge pognala v odhod od doma, iz domovine v tujino in jih s tem iztrgala iz rodne grude. Še bolj boleča je bila (in je za mnoge po svetu še vedno) izguba domovine zaradi bega iz političnih ali verskih razlogov, ko je v igri človekova svoboda ali celo` sâmo človekovo življenje.  Bolj daleč kot kdo gre od doma, bolj občuti grenkobo tujine, zlasti še, če se tam znajde v povsem drugačni podobi kraja in še bolj kulturnega okolja.

Slovenci smo v teku zgodovine doživeli številne tovrstne žalostne zgodbe. In zato letos s toliko večjo hvaležnostjo obeležujemo 30 – obletnico lastne države in domovine, v kateri naj bi bili sami svoji gospodarji. Kar zadeva samih oseb vladarjev, še kar gre, a zaradi naše majhnosti in položaja na tem planetu je pa ta samostojnost žal v veliki meri bolj želja kot dejstvo. Tako gospodarsko, politično, pa tudi kulturno smo zelo odvisni od večjih in vplivnejših sosedov. Pa ne le navzven, tudi navznoter v državi sami,  se zdi, da bolj kot kdo glasno vpije in zahteva svobodo, neodvisnost, samoodločanje ipd, bolj s tem izkazuje, kako je že odvisen in okupiran z miselnostjo in vzorci ravnanja od nekje zunaj. Morda bo kdo porekel, da s tem razmišljanjem posegam v politiko (zlasti, ker je ta zaradi trenutnih razmer pri nas na tako slabem glasu) in to ne spada v cerkev.  A prav vera – v našem primeru krščanska, katoliška  -  in kar je z njo povezano, je eden najpomembnejših elementov naše kulture in naše narodne podobe. Kulturno in duhovno bogastvo našega naroda je raslo predvsem iz verskih nagibov in Svetega pisma kot temeljnega besedila številnim umetninam vseh vrst in brez verske vsebine bi se skrčilo na komaj kakšen procent. Človek brez vere in z njo povezanih obredov ostane prazen. To praznino pa v zadnjem času tudi v naši zahodni civilizaciji poskušajo nadomestiti človekove pravice, ki postajajo prava, nova religija ateistov. Temu smo ob spremljanju naših »uradnih« medijev priča vsak dan. Boj za človekove pravice pa je je žal lahko tudi zelo krut.         

Bratje in sestre, ostanimo zvesti Bogu, narodu in vrednotam naših očetov vse tja do sv. bratov Cirila in Metoda, ohranimo njih izročilo kot svetinjo, potrjeno tudi s krvjo številnih, ki so zanj dali svoja življenje in ga predajmo naslednjim rodovom neokrnjeno. V ta namen bodi tudi blagoslov slovenske zastave, vidnega simbola naše domovine, naše države Slovenije. 

►Molitev za domovino:

Gospod Bog, ob 30-letnici države Slovenije slavimo tvojo dobroto. Zahvaljujemo se ti za vse Tvoje milosti in varstvo. Naj bomo ponosni na svoje korenine, iz njih živimo in rastemo. Sveti Duh, podeli nam zdravo pamet in ustvarjalni pogum! Emanuel – Bog z nami, obvaruj nas vsega, kar ogroža naše telesno, duševno in duhovno zdravje.

Mati Marija in sv. Jožef, izprosita milost našim družinam, da bodo odprte za življenje in šole ljubezni za nove rodove. Amen.