Župnija Šentviška Gora s podružnicama Pečine in Ponikve

3. nedelja med letom - nedelja svetega pisma

V KRISTUSOVI LUČ ŽIVIMO KOT OTROCI LUČI

»Gospod je moja luč in moja rešitev,« smo ponavljali v spevu med berili današnje nedelje in nanje bi lahko danes naslovili naše razmišljanje. Besede so vzete iz psalma, v katerega je starozavezni pesnik, najbrž od Boga navdihnjeni kralj David, položil vso svojo vero v Božje varstvo. Prva vrstica psalma se glasi: »Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se bal?« Te besede se prav lepo slišijo, vendar – to moramo odkrito priznati – v življenju ne kažemo močnega zaupanja v Boga. Koliko strahov stiska naše srce?! Treba je silno globoke trdne, življenjske vere, da bomo iskreno rekli: »Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se bal?« Svetniki so imeli tako vero, tako zaupanje, ker so skoraj otipljivo čutili Božjo bližino. »Kdo nas bo ločil od ljubezni, s katero nas ljubi Kristus?« piše apostol Pavel vernikom v Rim, ki se bojijo preganjanja. »Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč … V vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.«

Bog, luč našega življenja, je toplota, je bližina. Bog je tam, kjer se bojujemo, kjer trpimo, kjer omahujemo, kjer naša srca krvavijo. Bog je naš življenjski spremljevalec. Hodi z nami. Od nas je odvisno, ali ga držimo za roko ali to roko izpustimo. Biti moramo kakor otroci, ki v gneči hodijo s svojimi starši: če izpustijo roko očeta ali matere, so izgubljeni. Tako je tudi z nami. Če je Bog resnično luč našega življenja, mora biti naše življenje osvetljeno, prežarjeno s to lučjo.

V našem življenju moramo izžarevati Kristusa. Če se na nas ne vidi, da verujemo vanj, da skušamo živeti po načelih evangelija, čemu naj bi se potem še imenovali kristjani, Kristusovi učenci?

»Pri luči je dobro živeti in umreti,« pravi slovenski pregovor. Pri dobrih ljudeh, napolnjenih z lučjo Božje ljubezni. Po: S. Čuk

 Misijonsko leto:

  xxx

Bral sem veliko knjig, toda Sveto pismo je bilo zame izredna knjiga. Nisem bil samo bralec, ampak tudi priča, na nekaterih mestih celo obtoženec. »Kaj praviš k temu ti? Kaj bi storil ti? Kaj boš naredil, ko prebereš to?« sem se spraševal ob branju.  Jacques Loew

 XXX

Kako zelo potrebuje svet luč evangelija, ki preoblikuje, ozdravlja in zagotavlja zveličanje tistemu, ki jo sprejme! To luč moramo prinašati s svojimi dobrimi deli. (papež Frančišek)