Župnija Šentviška Gora s podružnicama Pečine in Ponikve

20. nedelja med letom

RAZDOR, OGENJ, trpljenje, TEKMA in nenhni boj

Današnji evangelijski odlomek – če vse druge odmislimo – zadostuje, da postavimo pod vprašaj nekatere molitve in pesmi, ki častijo in opevajo nepredstavljivo »sladkega« Jezusa, prav tako nekatere slike in kipe, ki nam skušajo predočiti, kako je bil »ljubezniv«. Jezus ne prinaša sladkosti in ljubeznivosti,  prinaša ogenj in razdor. In to razdor tudi v naši najožji sredi, tudi znotraj najožjih družinskih članov.

Ogenj, ki ga Jezus prinaša, je njegov evangelij, je ljubezen, ki ga žene v trpljenje in smrt. Je moč Duha, ki ga bo poslal na svojo Cerkev. Je ogenj krščanstva, ob katerem se že dvajset stoletij greje evropski človek in ob njem ves ostali svet.

Razdor je prinesel, ker je vedel, da se bodo zaradi njegovih zahtev v isti družini eni odločali zanj in drugi morda proti njemu.

Prav je, če kdaj začutimo vsaj delček tega razdora tudi v naši javnosti. Dokaz je, da je Kristus med nami živ. Ali bi bil, če se zanj sploh ne bi vedelo ali če bi se nihče ob Njega ne obregnil? To bi pomenilo, da nam ga je uspelo docela »posladkati«. Da je z nami le kot »nekaj, kar se nahaja v izložbi« …, je lepo, mikavno …, a nenazadnje zgolj to.

Če hočemo vse to doumeti, moramo biti v nenehni tekmi – s samim seboj, pa tudi svetom okoli nas. To predstavlja tudi boj, o čemer nam govori Pismo Hebrejcem. Ko pisec konča z naštevanjem starozaveznih pričevalcev močne vere, pokaže na zadnjega in največjega pričevalca, na Jezusa. Poleg tega, da je voditelj in dopolnitelj vere, se razlikuje od vseh drugih in sploh od vseh ljudi tudi po tem, da mu ni bilo treba iti v trpljenje, kot moramo iti mi vsi. Pretrpel je križ in šele potem stopil v veselje na desni Božjega prestola.

Zgled nam je dal, da bi mi v tekmi ne omagali, temveč vztrajali, pa čeprav se bo potrebno boriti do krvi – morda celo tudi znotraj družine.  Po: Beseda da Besedo      

>  V nedeljo, 1. septembra, bo začetek novega veroučnega leta. Vsi otroci se udeležijo svete maše in dobijo navodila za naslednji teden. Vpis v 1. r.  verouka bo v soboto, 31. avgusta, dopoldne. 

>  V nedeljo, 8. septembra pa bo za celo dekanijo na MENGORAH začetek misijonskega leta. Sv. mašo bo vodil g. škof Jurij. Na Planoti bo to nedeljo samo ena sv. maša zjutraj.  (V Policah še vedno potekajo obnovitvena dela in skoraj zagotovo tam to nedeljo ne bo sv. maše!)

XXX

Beseda »dolgčas« je sestavljena iz dveh besed: dolg in čas, kar na nek način pomeni »mir, počitek, odmor.« V osnovi je to pozitiven pojem. Toda če mir traja predolgo, nam postane dolgočasno. To doživljamo kot pusto in negativno, ker se očitno  »nič ne dogaja«. To je neke vrste »zatišje duše«. Vendar zdolgočasenost v tem smislu nima kaj prida opraviti z dolgim časom, ampak z nesposobnostjo, da bi bili povsem zavestno v trenutnem času.  Zdolgočasenost je odsev duše. Če ne vem, kaj naj si začnem sam s seboj v danem trenutku, mi postane dolgočasno. Duši je dolgočasno, ker je nesposobna uživati trenutek, mir, odmor. Nenehno je pod pritiskom, da mora nekaj dosegati. V času, ki je prost zahtev, terminov, nalog, ki nas sicer držijo v teku, pa doživlja praznino.   Po: A. Grun, Angel stresa in drugi nebeški glasniki

Ne spomnim se, da bi Gospod kdaj govoril o uspehu. Govoril je le o zvestobi v ljubezni. Gospod, me je poklical k zvestobi v ljubezni. To je edini uspeh, ki kaj velja. (sv. Terezija iz Kalkute)