28. april - 5 maj 2024       5. VELIKONOČNA  nedelja 

MLADIKE NA TRTI

Vinska trta je v številnih kulturah podoba vitalnosti, rodovitnosti, veselja in ustvar-jalnosti. V Svetem pismu je vinska trta med najpogosteje omenjenimi rastlinami, posebej še grozdje in vse, kar so iz njega pridobivali. Vinograd predstavlja eno najbolj dragocenih imetij. Tudi v naši slovenski kulturni zavesti je trta žlahtna rastlina, opevana na različne načine.  

Vsi vemo, da rastlina lahko raste in daje sad, če ima dobre temelje, močne korenine, ki dajejo trdnost in moč. Tako je tudi z nami: brez močnih temeljev, brez prave zakoreninjenosti smo izgubljeni. Da nekje poženeš globoke korenine, ko si dejaven, na razpolago skupnosti, v kateri živiš. Jezus je to zelo lepo prikazal s primero o trti in mladikah.

Biti živa mladika na živi trti, to je ideal vsakega kristjana. Grozd vene, se suši, odpade – mnogi odnehajo, odpadejo, nimajo moči za Gospoda; v njih ni življenja, zato ker smo brez duhovne hrane nemočni. Grozd je pripet na trto – jaz sem pripet na Jezusa; Jezus me ne omejuje, ne ovira, temveč me napaja z mirom, bogastvom ljubezni, življenjem. Kljub vsakodnevnim križem in težavam imam upanje, imam vir dobrote in povezanosti z Izvirom. Jezus je tu – v Kruhu in Vinu – zame in zate. Živim in ga podarjam ljudem okoli sebe: z ljubeznijo, s pogledom, s stiskom roke, z nasmehom, z odpuščanjem, s pogovorom, z darovanjem, z iskrenostjo, z odpuščanjem ... vsak dan. Podarimo drugemu tisto, kar je najplemenitejše v nas. Kjer je ljubezen in dobrota, tam prebiva Bog. Tam se iz trte pretaka »sok življenja« v sleherno mladiko. Po: E. Mozetič

► Bolne in stare bom obiskal naslednji ponedeljek ( 6. maja) dopoldne.

► Zahvala darovalcem ob pogrebu + Benvenuta Velikonja za cerkev na Š. Gori.

SVETI JOŽEF, OČE, KI DELA

Sveti Jožef je bil tesar, ki je pošteno delal, da je zagotovil vzdrževanje za svojo družino. Od njega se je Jezus naučil vrednosti, dostojanstva in veselja tega, kaj pomeni jesti kruh, ki je sad dela lastnih rok.

V našem času, se zdi, da je delo spet postalo nujno socialno vprašanje in brezposelnost včasih dosega vznemirljive ravni tudi med tistimi narodi, v katerih so desetletja živeli v določenem blagostanju. Potrebno je  z obnovljeno zavestjo razumeti pomen dela, ki daje dostojanstvo, naš svetnik pa je vzorni varuh tega.

Delo postane sodelovanje pri delu odrešenja, priložnost, da pospešimo prihod Kraljestva, da razvijamo svoje možnosti in dobre lastnosti, s tem da jih postavimo v službo družbe in občestva. Delo postane priložnost za uresničevanje ne le za nas same, ampak predvsem za tisto izvorno jedro družbe, ki je družina. Družina, v kateri je pomanjkanje dela, je v večji meri izpostavljena težavam, napetostim, zlomom in celo obupni in obupujoči skušnjavi razpada. Kako bi mogli govoriti o človeškem dostojanstvu, ne da bi se zavzemali za to, da bi vsi imeli možnost dostojnega vzdrževanja.

Človek, ki dela, ne glede na to, kakšna je njegova naloga, sodeluje s samim Bogom, postane nekoliko stvarnik sveta, ki nas obdaja. Kriza našega časa, ki je ekonomska, socialna, kulturna in duhovna kriza, lahko za vse predstavlja klic k ponovnemu odkritju vrednote, pomembnosti in nujnosti dela za začetek nove »normalnosti«, v kateri nihče ne bo izključen. Delo sv. Jožefa nas spominja, da sam Bog, ki je postal človek, ni zaničeval dela. Prosimo sv. Jožefa delavca, da bi mogli najti poti, ki nas bodo obvezale, da bomo rekli: »Noben mlad človek, sploh noben človek in nobena družina brez dela.« (prim. papež Frančišek v Apostolskem pismu Z očetovskim srcem).   Povzeto po: Kreposti in zgledi svetega Jožefa