27. april - 4. maj 2025      2. VELIKONOČNA - bela nedelja  

V RANAH VSTALEGA ZREMO BOŽJE USMILJENJE

Evangeljski odlomek 2. velikonočne nedelje govori o Jezusovem srečanju z aposto-lom Tomažem teden dni po vstajenju. Tomaž je človek, ki se ne zadovolji takoj in zato raziskuje, osebno preverja in želi priti do osebne izkušnje. Ob odrešilnem stiku z ranami Vstalega Tomaž pokaže dejansko svoje rane,  svoje ponižanje. V znamenju, ki so ga pustili žeblji, pa najde odločilni dokaz, da je ljubljen, pričakovan, razumljen. Nahaja se pred Odrešenikom, polnim miline, usmiljenja in nežnosti. Prav takšnega Gospoda je iskal v skriti globini svojega bitja.

Ko Tomaž doživi osebni stik z Jezusovo ljubečo in usmiljeno potrpežljivostjo, dojame globoki pomen vstajenja. Ponižno izpove svojo polno in celovito vero vanj, ko vzklikne: „Moj Gospod in moj Bog!“ Tomaž se je tako dotaknil velikonočne skrivnosti, ki v polnosti razodeva Božjo odrešilno ljubezen, bogato z usmiljenjem. In tako kot Tomaž smo v tej drugi velikonočni nedelji tudi mi vsi povabljeni v ranah Vstalega zreti Božje usmiljenje, ki je večje od vsake človeške omejenosti in blesti nad temino zla in greha.  

"Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!" – to je darilo, namenjeno tudi nam. Tudi mi smo obdarjeni z duhom Vstalega, ki nam je, kot prispodoba vdiha, prikazan kot tisti, ki podarja življenje, ki oživlja, ki nam ljudem želi dati življenjsko priložnost, da lahko ponovno zadihamo! Velika noč ni pobožen spomin na pretekli dogodek, ki ni preverljiv. Izkušnja vstajenja ima prav tako močan vpliv na naš čas in na naše povsem osebno življenje. Nepričakovano in presenetljivo, tako v velikem kot v malem, vsakdanjem in preprostem, lahko Vstali premaga zaprta vrata. Vstajenje se želi zgoditi tu in danes vsak dan znova. "Moj Gospod in moj Bog!", v vseh stvareh in trenutkih mojega življenja. Po: E. Mozetič

►  V petek obisk bolnih in starih. 

► V nedeljo  bo g. škof Peter Šumpf podelil 11 mladim zakrament sv. birme. Vse župnijsko občestvo vabljeno, da se udeležimo tega dogodka in se tako tudi prvič srečamo z našim novim škofom.

 -------------

Pridi, Sveti Duh, razsvetli nas: vse verujoče in tiste, ki se imajo za neverne, črne in rdeče, revne in bogate, nepismene in učene profesorje. Da se bomo znova naučili razlikovati dobro od slabega, da bomo znali ločiti resnico od laži, da bomo dojeli, kaj je pomembno in kaj postransko. Naše ozke duše so namreč natlačene z malenkostmi, velike reči pa prekriva prah pozabe.

Sveti Duh, pokaži nam, kaj hoče od nas Bog, pridi, razsvetli nam pot! Pridi, Sveti Duh, okrepi nas, da bomo po tej poti potem tudi hodili: pogumno, potrpežljivo in požrtvovalno. Pot je namreč dolga in pogosto padamo. Vržemo se na tla in iščemo kritja, če nas kdo zgrabi in če se utrudimo. Daj, da v odločilnem trenutku ne bomo sami. Daj, da bomo mogli hoditi po poti skupaj s prijatelji in tovariši, z ženo in otroki. Da se bomo držali za roke, da bomo mogli priti pred tebe skupaj, da nas bodo usmerjale molitve vseh tistih, ki so to pot že prehodili. Saj si ti vendar Duh občestva. In ko se bo zdelo, da res ni prav nikjer nobene tolažbe več, ko bomo zablodili s poti,  tedaj nam bodi blizu.

Pridi, Sveti Duh, posveti nas! Naša srca napolni ne samo z gorečo željo po resnici, po pravi poti in polnem življenju. Vžgi v nas tudi svoj ogenj, ki bo storil, da bomo tudi mi postali luči,

ki svetijo, grejejo, vlivajo upanje. Daj, da bodo naši okorni jeziki našli besede, ki pričujejo o tvoji ljubezni in o tvoji lepoti. Preustvari nas, da postanemo ljudje ljubezni, tvoji svetniki, uresničenje Božje besede. Potem bomo spreminjali tudi obličje zemlje in vse bo na novo ustvarjeno. Pridi, Sveti Duh, kajti duhovi teme nas ogrožajo! P. Roth